Avtorsko delo

Zakonsko zaščito uživajo samo avtorska dela. Katero delo šteje za avtorsko, je eno temeljnih vprašanj avtorskega prava, odgovor nanj pa je potrebno poiskati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah() vsebuje splošno definicijo:

"Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene".

Iz te definicije izhaja pet temeljnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko neko delo okvalificiramo kot avtorsko:

1. Individualnost je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa ne pomeni absolutne izvirnosti ali novosti kot v primeru patentnega varstva (npr. dva fotografa lahko z istega mesta fotografirata isti motiv z enakim fotoaparatom in filmom).
2. Intelektualnost po eni strani pomeni, da se v delu odraza človeški duh, njegove misli, občutki, čustva ipd., po drugi strani pa pove, da je avtorsko delo nematerialna dobrina.
3. Avtorsko delo kot stvaritev je lahko le rezultat človekovega ravnanja in ne stroja ali živali. Pomembno je tudi, da gre za dejanje, v katero je vložen določen ustvarjalni napor.
4. Področje književnosti, znanosti in umetnosti je potrebno razlagati zelo široko.
5. Izraženost pomeni manifestacijo dela v zunanjem svetu tako, da je zaznavno za človeške čute. Ni pa potrebno, da je delo fiksirano na materialnem nosilcu (npr. govorjena dela, koreografska in pantomimska dela).

Poleg generalne določbe pa zakon primeroma našteva vrste avtorskih del:

• govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
• pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
• glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
• gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
• koreografska in pantomimska dela;
• fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
• avdiovizualna dela;
• likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
• arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
• dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
• kartografska dela;
• predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Gre za odprto listo bolj ali manj tipičnih primerov avtorskih del, pri vseh pa morajo biti izpolnjene zgoraj naštete predpostavke. Pomembno je tudi vedeti, da pri ocenjevanju ali je neko delo avtorsko ali ne, kvaliteta oziroma umetniška vrednost dela nista pomembni.

Avtorskopravno niso varovane:

• ideje, načela, odkritja;
• uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
• ljudske književne in umetniške stvaritve.

Začetek strani

---

Avtor

Po slovenskem zakonu je avtor le fizična (ne pa tudi pravna) oseba, ki je delo
ustvarila.
Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden
na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno.

Če je delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, govorimo o soavtorstvu. Kadar
predstavlja tako ustvarjeno delo nedeljivo celoto (npr. roman), pripada vsem soavtorjem
nedeljiva avtorska pravica na tem delu.

Začetek strani

---

Avtorska pravica

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost, kot npr. registracija, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. (Primer: ko pisatelj napiše roman, je to delo že varovano in ima avtor na njem avtorsko pravico.)

Bistvo avtorske pravice je, da predstavlja monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega dela. Kot taka zagotavlja avtorju:

• spoštovanje njegovih moralnih interesov in
• spoštovanje premoženjskih koristi od izkoriščanja njegovega dela.

V prvem primeru govorimo o moralnih avtorskih pravicah, ki varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Iz naslova moralnih pravic uživa avtor izključno pravico do prve objave, priznanja avtorstva, spoštovanja dela in pravico skesanja.
V drugem primeru gre za tako imenovane materialne avtorske pravice, ki varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje izkoriščanje svojega dela.

Avtorsko delo je mogoče izkoriščati:

• v telesni obliki (reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem),
• netelesni obliki (javno izvajanje, javno prenašanje, javno predvajanje s fonogrami in videogrami, javno prikazovanje, radiodifuzno oddajanje, radiodifuzna retransmisija, sekundarno radiodifuzno oddajanje) in
• v spremenjeni obliki (predelava, avdiovizualna priredba).

Vse tri osnovne oblike izkoriščanja so ustrezno pokrite s posamenimi avtorjevimi izključnimi pravicami.

Poleg absolutnih (izključnih) pravic, pa uživa avtor tudi tako imenovane druge pravice.

Te so: pravica do dostopa in izročitve, sledna pravica, pravica javnega posojanja in pravica do nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje oziroma fotokopiranje svojega dela.

Začetek strani

---

Trajanje avtorske pravice

Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Začetek strani

---

Register zavarovanih del

Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetnik pravice vpiše ali shrani izvirnik oziroma primerek svojega dela v register zavarovanih del. Za vodenje registra je Urad RS za intelektualno lastnino pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo. ©e enkrat je potrebno poudariti, da tak vpis nima nobenega vpliva na nastanek in varstvo pravic.

Začetek strani

---

Sorodne pravice

Izraz sorodne pravice se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorskim. Nosilci sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije in založniki. Namen teh pravic je zaščita tistih, ki s svojim prispevkom omogočijo dostopnost avtorskih del širši publiki.

Začetek strani

---

Kolektivne organizacije

Kolektivno uveljavljanje pravic je posebnost avtorskega prava, ki omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic le-te bolj preprosto in učinkovito uveljavljati v razmerah množičnega in razprostranjenega koriščenja njihovih del (odddajanje glasbenih del po RTV, njihova kabelska retransmisija itd.), uporabnikom pa omogoča enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.

S kolektivnim uveljavljanjem avtorskih pravic se lahko ukvarjajo samo kolektivne organizacije avtorjev (praviloma so to nacionalna združenja avtorjev določene vrste del), ki imajo dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino (Urad).

Kolektivna organizacija uveljavlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem. V primerih obveznega kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic je kolektivna organizacija pooblaščena na podlagi samega zakona, in zato pogodba med njo in avtorjem ni potrebna.

Nadzor nad delovanjem kolektivne organizacije je prepuščen njenim članom, določene pristojnosti pa ima tudi država, in sicer prek Urada (nadzor nad finančnim poslovanjem...).

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je do sedaj na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah izdal naslednja dovoljenja za kolektivno uveljavljanje oziroma upravljanje pravic:

• Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije - SAZAS (Tržaška 34, Ljubljana) dovoljenje št. 800-3/96 z dne 12.3.1998 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 33/98);
• Združenju avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije - ZAMP (Slovenska 55a, Ljubljana) dovoljenje št. 800-9/96 z dne 14.11.1997 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodih (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/98);
• Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije - IPF.SI (Komenskega 12, Ljubljana) dovoljenje št. 800-9/96 z dne 7.11.2000 za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 110-111/00).

Ker še nista ustanovljeni ustrezni kolektivni organizaciji, je urad na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah izdal tudi dve začasni dovoljenji, ki veljata do ustanovitve ustrezne kolektivne organizacije, ki bo prevzela tako kolektivno uveljavljanje pravic, in sicer:

• Avtorski agenciji za Slovenijo - AAS (Slovenska 47, Ljubljana) začasno dovoljenje št. 800-3/96 z dne 3.10.1997 za kolektivno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic v primeru privatnega in drugega lastnega reproduciranja, ki se nanaša le na pobiranje nadomestil; razdeljevanje nadomestil je v pristojnosti posameznih upravičenih kolektivnih organizacij in reprezentativnih združenj (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/98);
• Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije - SAZAS (Tržaška 34, Ljubljana) začasno dovoljenje št. 800-3/00-3 z dne 24.1.2001 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 12/01).

Začetek strani